V srednji šoli sem prvič stala pred kamero — šolski intervju za maturantski film. Nekaj sekund popolne tišine, glas, ki mi je ušel v ostro visok ton, roke, ki niso vedele, kam bi. Takrat se mi je zdelo, da je to moja osebna napaka, nekaj, kar je narobe z mano. Šele kasneje, med študijem psihologije, sem razumela, da gre za povsem predvidljiv fiziološki odziv — živčni sistem, ki v novi, izpostavljeni situaciji preklopi v obrambni način, še preden zavestna misel sploh pride do besede.
Od raziskovanja strahu do coachinga
Magisterij psihologije sem zaključila z zanimanjem za socialno anksioznost in strah pred nastopanjem — pojav, ki je presenetljivo pogost tudi pri ljudeh, ki so sicer zelo kompetentni na svojem področju. Zanimalo me je predvsem eno vprašanje: zakaj nekdo z enako vsebino v enem trenutku otrdi, v drugem pa zablesti? Odgovor le redko tiči v besedah. Skoraj vedno je v dihu, v drži in v tem, komu resnično prisluhnemo, preden spregovorimo.
Kognitivni model socialne anksioznosti, ki sta ga razvila Clark in Wells, opisuje, kako pretirana pozornost, usmerjena vase — na to, kako izgledamo, kako zvenimo, kaj si misli sogovorec — dodatno hrani tremo. Ko se pozornost preusmeri navzven, na sogovorca in na vsebino pogovora, se anksiozno samoopazovanje praviloma umiri samo od sebe. To spoznanje je postalo osrednje vodilo mojega dela.
Zakaj brez naučenih scenarijev
Veliko klasičnih tečajev nastopanja uči vnaprej pripravljene fraze, "močne drže" in odgovore na pogosta vprašanja. V praksi sem opazila, da se taka priprava pogosto sesuje ravno takrat, ko je najbolj pomembna — pri živem, nepredvidljivem vprašanju. Pretvarjanje, da smo mirni, je namreč naporneje kot to, da mirni resnično postanemo.
Zato pri svojem delu najprej naslovim telo in dih — konkretne tehnike, ki umirijo fiziološki odziv na stres — šele nato pa vprašanja. Aktivno poslušanje in prava vprašanja niso trik za "razkritje" sogovorca, temveč način, kako ustvariti prostor, v katerem nekdo sam pove tisto, kar je nameraval zamolčati.
Ne verjamem v skripte, ki jih ponoviš stokrat, dokler ne zvenijo prazno. Verjamem v vprašanja, ki jih postaviš enkrat — resnično.
Kaj počnem danes
Danes spremljam posameznike pred intervjuji za zaposlitev, medijskimi nastopi, predstavitvami in snemanji — od prvega zamrznjenega pogleda v objektiv do sproščenega, samozavestnega pogovora. Delo poteka osebno, prek Zooma, brez fiksnih paketov: obseg sodelovanja in ceno se dogovoriva po uvodnem, brezplačnem pogovoru, glede na tvoj cilj in časovnico.
To spletno mesto je informativne narave — tu deliš vodiče, dejstva in razmisleke, ne pa plačila. Vsak nadaljnji dogovor o sodelovanju poteka izključno osebno in samo z izrecnim soglasjem stranke.